Po zakonu smo starši odgovorni za otroka, tudi za njegovo zdravje. Cepljenje pa naj bi bilo nad starševsko pravico. Zakaj? Zaradi vzdrževanja kolektivne imunosti, ki je možna samo pri naravnem prebolevanju? Zato, ker odklanjanje cepljenja pomeni, da otroka zanemarjamo in nam grozi prijava na Center za socialno delo? Ali samo zato, ker tako pač je?

Oglejte si konkreten primer s Poljske, ko starša nista dovolila neznancu oz. sistemu, da bi se odločal namesto njiju o posegih v telo njunega otroka. Odličen primer solidarnosti in podpore ter neodvisnega poročanja medijev.

Leta 2017 se je na Poljskem odvila grozljiva zgodba staršema novorojenke, ki otroka ob rojstvu nista želela cepiti proti tuberkulozi in hepatitisu B (na Poljskem sta to obvezni cepljenji), odklonila sta tudi vitamin K. Zdravnik je sprožil s prijavo postopek odvzema starševskih pravic. Proces zaslišanja in zastraševanja staršev, grožnje in skrivni postopki, o katerih starša nista bila obveščena. Pritisk je bil neizmeren. Strah, da bo o otrokovem zdravju odločal nek neznanec, je bil odločilen, da sta se starša odločila za odhod iz bolnice in pobeg na varno.

Solidarnost ljudi iz organizacije STOP NOP (poljsko združenje vednosti o cepljenju) in izredna medijska pokritost dogodka sta staršema vrnila starševske pravice, vendar preiskovanje poteka še naprej.

Resnična zgodba je pretresljiva in v opomin vsem, da je nujno potrebno razvijati suverenost in znanje, ki te zaščiti pred tako prisilno obravnavo. Opominja nas tudi, da je prav solidarnost tista kohezivna sila, ki nas lahko zaščiti pred tako represijo.