Z vašo ženo dr. Antonietto Gatti sta znana v mednarodnem prostoru zaradi odkritja nanodelcev v cepivih. Preko alternativnih medijev smo izvedeli, da so cepiva kontaminirana s kovinskimi tujki, ki lahko povzročajo različne bolezni.

Iz vaše biografije je razvidno, da ste diplomirali iz farmacije leta 1972 z diplomskim delom na temo mikrokemije. Že v času obiskovanja univerze ste se ukvarjali z raziskavami s področja medicine. Od leta 1979 sodelujete z ženo Antonietto Gatti v različnih raziskavah biomaterialov. Še posebej pomembno je delo, ki ga opravlja od leta 2004 za laboratorij Nanodiagnostics v Modeni. V laboratoriju se opravljajo preiskave nano patologij in predvsem znanstveno razkrivanje virov onesnaženja z ultra finim prahom. Ste tudi avtor mnogih knjig. Vaša žena dr. Antonietta Gatti pa je diplomirala iz fizike z eksperimentalnim programom na Univerzi v Bologni. Bila je odgovorna za laboratorij bio materialov na oddelku za nevroznanosti na Univerzi v Modeni in Reggio Emilii, in bila je svetovalka za Preiskovalno parlamentarno komisijo o osiromašenem uranu; je tudi prva znanstvenica, ki je leta 2004 odkrila nanodelce v tkivih malformiranih jagenjčkov, ki so se skotili na eksperimentalnem vojaškem poligonu Salto di Quirra na Sardiniji in te rezultate povezala z identičnimi najdbami v celicah vojakov obolelih za tumorji po vrnitvi iz misije na Balkanu. Trenutno upravlja laboratorij Nanodiagnostics skupaj z vami.

  1. Kako sta od drobnih prašnih delcev prišla do cepiv?

    Cepiva predstavljajo le majhen del najinih raziskav. V 90-ih letih sva odkrila nano patologije, to so bolezni povzročene z mikro in nano trdnimi delci, ki so neorganski, netopni v vodi in maščobi, niso biološko razgradljivi in niso biološko kompatibilni. To so fini in zelo fini prašni delci, ki imajo več različnih virov onesnaževanja, skoraj vedno pri visokih temperaturah: motorji z notranjim izgorevanjem, ogrevanje v gospodinjstvih, elektrarne s težkimi olji in premogom, sežigalnice odpadkov, elektrarne na biomaso, cementarne, jeklarne itd… V nasprotju s tem, kar se -ne razumem zakaj- verjame, ti delci niso zgolj kovinski, temveč vsebujejo elemente kot je npr. arzenik, ki ni ravno kovina in podobno kot ogljik, dušik, fosfor, žveplo in klor nima nič skupnega s kovinami. Po naključju smo te delce našli v cepivih, ko nas je že dolga leta nazaj nemška Univerza v Mainzu prosila, da analiziramo vzorec cepiva, ki so ga injicirali in je povzročil rast edema ali vezikule (mehurjasta tvorba kot pri urtikariji) na mestu vboda. S pomočjo naše tehnike z elektronskim mikroskopom smo ugotovili, da je cepivo kontaminirano z delci in ti delci so ob injiciranju povzročili nastanek mehurja. Tu se je začelo najino zanimanje za cepiva.

  2. Kaj je motivacija oziroma zakaj opravljata te raziskave?

    Nič posebnega ni; ta tip raziskav spada v najino raziskovalno polje: okolje, hrana, zdravila in biološka tkiva.

  3. Obstajajo ljudje, katerih motivacije ne poznam, vendar so absolutno kritični do vajinih raziskav in trdijo na primer, da rezultati nasprotno kažejo, da so cepiva zelo čista, da je količina delcev tako minimalna in da je nemogoče ustvariti izdelek biološko čistejši od tega? Kaj pravite vi?

    Lahko samo poudarim nevednost tistih, ki take kritike izražajo. Prvič, injekcijske raztopine ne smejo vsebovati nobenih količin onesnaževal, še najmanj drobnih prašnih delcev. Drugič, te osebe nimajo osnov toksikologije, ne tako imenovane klasične ne tiste povezane z delci, to je ekonanotoksikologija. Če bi imeli te osnove, bi vedeli, da vbrizgani delci- z razliko od zaužitih ali vdihnjenih delcev, ki se izločijo takoj- ostanejo za vedno v telesu, kjer tvorijo vnetna jedra in celo interferirajo z DNK zapisom. Poleg tega bi vedeli, da vnašanje več toksinov hkrati daje učinke, ki v toksičnosti precej presegajo aritmetično vsoto posameznih učinkov. Vedeli bi tudi, da cepiva vsebujejo snovi, ki so v medicini prepovedane, kot je formaldehid ali medij 199, vsebujejo antibiotike, ki se ne predpisujejo dojenčkom, kot je neomicin in vsebujejo celo onesnaževalce kot je glifosat. Kdor trdi, da so cepiva čista, je pokvarjen ali pa zaveden, saj raje verjame, da je vse v redu.

  4. Kateri so ti delci, ki ste jih našli v cepivih?

    Zelo pogosto najdemo jeklo, oziroma železo s kromom in nikljem, in tungsten, najdemo pa tudi svinec, silicij, fosfor, klor, kalcij, aluminij, bizmut… A ni tako pomembno iz česa so sestavljeni ti delci kot to, da so to tujki, torej nekaj, kar organizem ne sprejme.

  5. Ko so ti delci v telesu, kaj se zgodi? Kako reagirajo? Vemo?

    Imajo vnetni učinek, ki postane kroničen, teratogen in so endokrini motilci. Vsakdo, ki pozna nano patologijo, je popolnoma seznanjen s temi dejstvi.

  6. Kaj menite o ignoranci, ki ga zdravstvene in znanstvene ustanove kažejo do teh raziskav, ali je to le naše zaznavanje?

    Ne gre za ignoranco, ampak za korupcijo.

  7. Dr. Gatti je bila svetovalka pri Preiskovalni parlamentarni komisiji o osiromašenem uranu, v kateri se je izkazalo, če smo prav obveščeni, da so cepiva med krivci. Ste pri tej preiskovalni komisiji sodelovali tudi vi?

    Je bil kakšen predstavnik Slovenije vključen v to komisijo?

    Cepiva, ki se dajejo brez nadzora, lahko povzročijo nastanek patoloških obolenj, o tem ni dvomov. V komisiji so sodelovali samo Italijani, z ženo sodelujeva že 40 let, a nisem bil del te komisije.

  8. Že vrsto let smo priča poslabšanju vzdušja do tistih, ki imajo dvome, ali ki imajo otroka poškodovanega s cepivi… v Sloveniji uradno tako rekoč nimamo otrok poškodovanih s cepivi, nadomestilo je bilo izplačano le eni medicinski sestri po cepivu za Hepatitis B. Zakaj to zanikanje? Zakaj toliko nenaklonjenosti testiranju, da bi ugotovili ali je cepivo dejansko poškodovalo otroka?

    Še enkrat odgovarjam, da se gre izključno za korupcijo.

  9. Izgleda kot da imamo medijsko vojno med “pro-vaxerji” in “anti-vaxerji”? Kaj menite o tem?

    Napake delajo na obeh straneh. Glavna razlika med njimi je, da imajo pro-vaxerji na razpolago neskončno več ekonomskih in medijskih sredstev.

  10. S katerimi težavami sta se soočala na tej “cepilni poti”? Brali smo o hišni preiskavi in o odvzetem mikroskopu, o fizičnem napadu po nekem predavanju, itd. Kako je raziskovanje cepiv in objavljanje rezultatov vplivalo na vajino vsakdanje življenje? Starši v tem represivnem ozračju pogosto čutimo veliko jeze, razočaranja in splošnega nezaupanja zaradi grenkih izkušenj, ki smo jih doživeli zaradi cepljenja ali necepljenja. Izgleda kot da smo v vojni.

    Mikroskop so nama odvzeli še preden so študije o cepivih postale javna domena in odvzel nama ga je Beppe Grillo, vodja stranke Gibanje 5 Zvezd, ki je danes v vladi. Drugi napadi so “normalni”, glede na to koliko denarja kroži pri cepivih. Že precej let naju omejujejo na vse načine, prepovedali so nama celo nadaljevati raziskave o levkemiji, čeprav sva dosegla neverjetne rezultate. Samo zato, da so naju “kaznovali”, ker sva bila preveč radovedna glede cepiv. Prav tako neprestano vohunijo za nama, imava telefone in računalnike pod nadzorom, a kljub temu skušava nadaljevati. Glavna težava je, da nimamo ekonomskih sredstev, da bi laboratorij deloval primerno in da nimava dostopa do elektronskega mikroskopa, razen enkrat tedensko, pri čemer je potrebno vsakokrat prepotovati 400 km.

  11. Kakšen je bil razlog za preiskavo stanovanja in vajinega znanstvenega gradiva?

    Uradno je bila to ekstravagantna pritožba, ki so jo prav zaradi te ekstravagantnosti na enem sodišču arhivirali in je bila predložena drugemu sodišču. Nekaj dni po preiskavi in zasegu računalnikov in dokumentov je sodišče ugotovilo, da je bila pritožba nelegitimna. Zelo dobro vem, zakaj se je to zgodilo, vem kdo je sprožil zadevo, vem, kaj so naredili najinim računalnikom, a ne morem govoriti o tem.

  12. Videli smo, kako je stranka Gibanje 5 zvezd promovirala svobodo odločanja, a so na koncu dali podporo zakonu, ki prepoveduje necepljenim otrokom vstop v vrtce in šole. Zakaj so si premislili?

    Očitno so imele farmacevtske industrije zelo prepričljive argumente.

  13. Veliko nas je dojelo, da politikom ne moremo zaupati. Veliko Italijanov se ni predalo, imate združenje Piano B v sodelovanju z odvetnikom Mastalio in pošiljanje zahtev ministrom, ki je že obrodila nekaj sadov. Je seznanjen s tem?

    Odvetnik Mastalia je moj osebni prijatelj, s katerim sem v stalnem stiku. Žal za boj potrebujemo najbolj vulgarno stvar na svetu: denar. In mi denarja nimamo.

  14. Objavljenih je bilo že več člankov o tem, da znanstveno raziskovanje ni več znanstveno, temveč ga je skoraj v celoti kupila Big Pharma. Ameriški CDC ima različne raziskovalce v konfliktu interesov, kot tudi drugi organi za varovanje zdravja (WHO, EMA). Kaj lahko naredimo mi, običajni državljani, da bi ločili to, kar je resnično od prevare?

    Že leta je tako imenovano medicinsko raziskovanje v skoraj absolutnem primežu Big Pharme. In to velja tudi za informacije. Te raziskovalne in informacijske agencije objavljajo podatke in sporočila, ki so v očitnem nasprotju z znanostjo in dejstvi, ki so vsem na očeh. Dovolj bi bilo torej malo znanja, da bi se ljudje izognili prevaram. Konflikti interesov so danes norma in izgleda, da se za to ne zanima nihče. To je zato, ker tisti, ki kontrolirajo in proizvajajo to, kar mi še vedno imenujemo informacije, so dejansko zaposleni v farmacevtskih podjetjih. Upoštevajte dejstvo, da tako imenovane nadzorne organe vzdržujejo sredstva Big Pharme, brez katerih ne bi pokrili niti plač.

  15. Komisija za osiromašeni uran je zahtevala nadaljnje raziskave cepiv in nobena agencija ali institucija se ni premaknila. Razen Corvelve z majhnim prispevkom Nacionalnega reda biologov. Po majhnem medijskem škandalu se je vse pomirilo ali pa se rezultati enostavno ignorirajo. Kaj menite o rezultatih, ki še niso popolnoma zaključeni?

    In nihče se ne bo premaknil. Analize, ki jih je Corvelva naročila, prinašajo rezultate velikega pomena, a ti rezultati so bili predstavljeni prehitro in slabo, brez vsakršne izkušnje, ki je potrebna za premikanje v znanstveni sferi. V tem okolju komunikacija sledi poti, ki se močno razlikuje od teh, ki so jih uporabili za te analize. Da bi podatke sprejeli, je treba upoštevati določene načine prezentacije. Kar se tiče prispevka Nacionalnega reda biologov – Corvelva jim je prispevek vrnila.

  16. Imate kakšen nasvet za starše, ki se borijo proti mlinom na veter Big Pharme in institucionalne inercije?

    Žal državljani demokratičnih narodov ne razumejo, da so gospodarji države. Tako dovolijo, da jim vladajo neki liki, ki državljane obravnavajo kot živino. Slovenije ne poznam dovolj, a poznam Italijo. Že nekaj zakonodajnih obdobij je sestava parlamenta popolnoma nezakonita, zato je nezakonit parlament, ki po ustavi ne more sprejemati zakonov. Ampak to se dogaja, izdajajo celo izredne zakone. Nezakonita je zato, ker člena 56 in 58 naše Ustave določata, da so poslanci izvoljeni z neposrednimi volitvami. Dogaja pa se, da stranke imenujejo senatorje in poslance, kar je v ostrem nasprotju z Ustavo. Italija je torej v stanju diktature, kakršne v preteklosti ni bilo. Eden od mnogih rezultatov v praksi je ta, da ne obstaja stranka, ki bi nasprotovala obveznosti cepljenja, kar je v nasprotju s členi 2, 3, 10, 13, 14, 21, 28, 32, 34, 41 in 77 italijanske Ustave; s členi II-63, II-81 Ustave Evropske Unije; s 26. členom Univerzalne deklaracije človekovih pravic; s 3., 10., 14., 20. in 21. členom Listine temeljnih pravic Evropske Unije; s 4., 5. in 13. členom Mednarodnega sporazuma o ekonomskih pravicah iz 19.12.1966; s 4. in 5. členom Mednarodne konvencije proti diskriminaciji v izobraževanju, ki so jo sprejeli na 11. Generalni skupščina UNESCA v Parizu dne 14.12.1960; z 9. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4.11.1950; z 2. členom prvega dodatnega protokola z dne 20.3.1982 o Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4.11.1950; z 2., 4. in 5. členom Oviedske konvencije iz leta 1997 in s 4. členom Evropske listine o pacientovih pravicah v Bruslju.

    Če bi se starši vsaj zavedali stanja, bi začeli najprej z močnim znamenjem, da ne bi več glasovali in potem bi se obrnili na sodišča, ne kot posamezniki, ampak masovno. Dogaja pa se, da se državljani pustijo prestrašiti in zato sprejmejo, da se jih obravnava kot sužnje, in se ne uprejo niti takrat, ko sodišča izdajajo sodbe, ki so resnične žalitve.

Intervju je opravila in prevedla Tjaša Korelc, članica Združenja za naravni razvoj otrok