X

Učinkovito, a nepotrebno in potrebno, a neučinkovito

Učinkovito, a nepotrebno in potrebno, a neučinkovito

Spodaj zapisani tekst predstavlja zgolj moj osebni pogled na temo vsakoletnega cepljenja proti sezonski gripi. Podatke želim deliti z vami, ker menim, da gre za zanimive in uporabne informacije.

Odločitev o zavrnitvi ali sprejetju cepiva proti gripi sprejmite na podlagi lastnega mnenja, ki si ga ustvarite na podlagi zadostne količine informacij – pa naj bo to prebiranje člankov na spletu, posvet z osebnim zdravnikom/pediatrom ali pa informativno gradivo naših vladnih, javnozdravstvenih ustanov. Sami odgovorno sprejmite odločitev, s katero boste zadovoljni.

 
ZAVIHAJMO ROKAVE

Sezona gripe je spet tu. Letos to ve skoraj vsakdo, saj se je bilo praktično nemogoče izogniti številnim pozivom, da zaščitimo sebe, svoje bližnje in ljudi okrog nas, tako da se cepimo in s tem izberemo najboljšo možno zaščito pred gripo (po besedah NIJZ). K temu so nas pozivali skoraj na vsakem vogalu javnih zdravstvenih ustanov - gospodinje z zavihanimi rokavi, božiček, ki je zahvaljujoč cepivu ostal zdrav in tako uspel razdeliti vsa darila med otroke. Z lastnim zgledom nas je k temu pozval sam predsednik države, g. Borut Pahor, čeprav se kot krepostni možakar v dobri telesni formi ne cepi za vsako figo. Če pa komu prijazna retorika ni prišla do živega, pa so nas k temu na bolj neposreden način pozvali uredniki programa na nacionalni televizijski postaji in označili razmišljanje o tem, da bi se kdo odrekel tako učinkoviti zaščiti, za idiotsko.

Če ste se spraševali, zakaj smo letos bili deležni tolikšne spodbude za cepljenje, lahko odgovor poiščemo na straneh NIJZ. Tam lahko preberemo, da je odstotek ljudi, ki so se cepili proti gripi iz lanskoletnih 4,1% letos zrasel na 4,5%. Še bolj pomembno je povečanje deleža ljudi v starostni skupini nad 65 let – iz lanskoletnih 11,7% je letos število cepljenih zraslo na 12,9%. In če imate občutek, da je letošnje oglaševanje bilo nekoliko intenzivno, lahko v prihodnje pričakujemo še bolj udarne reklamne kampanje. Dolga je še pot do cilja Svetovne zdravstvene organizacije, kjer bi se 75% prebivalstva nad 65 let cepilo proti gripi.[1]

 

GRIPA

Gripa je nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzročajo virusi influence. Običajni simptomi, ki se pojavijo v 1-3 dneh po okužbi, so mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Kašelj lahko traja tudi več tednov, sicer pa ostali znaki navadno izginejo v 2-7 dneh. Bolezenski simptomi so lahko blagi, pri nekaterih ljudeh (sicer dobrega zdravja) pa okužba poteka celo brez bolezenskih znakov. Pri ljudeh, ki spadajo v rizično skupino, pa je prebolevanje težje in lahko privede do hujših zapletov, celo smrti.2

 

CEPIVO
Trije tipi virusov influence povzročajo gripo pri ljudeh – tip A, tip B in tip C. Za izdelovalce cepiv pa sta najbolj pomembna tipa A in B, saj ti virusi povzročajo epidemije. Viruse tipa A nadalje razdelimo v več podtipov glede na različne vrste dveh površinskih antigenov - hemaglutinina (H) in nevraminidaze (N). V virusih influence, ki povzročajo sezonsko gripo pri ljudeh, nastopajo tri vrste hemaglutininov - H1, H2, H3 in dve vrsti nevraminidaze - N1, N2. Ostali poznani hemaglutinini so v virusih influence, ki povzročajo bolezen pri živalih (prašičih, pticah in konjih).[2]

V Sloveniji se uporablja izključno inaktivirano cepivo proti gripi, ki ne vsebuje živih (oslabljenih) virusov.

3D model virusa gripe3D model virusa gripe.
Vir slike: https://en.wikipedia.org/wiki/Influenza#/media/File:3D_Influenza_virus.png

 

ZAKAJ VSAKOLETNO CEPLJENJE?

Virusi influence hitro mutirajo, zato strokovnjaki iz centra za nadzor nalezljivih bolezni (ameriški CDC, evropski ECDC) vsako leto poskušajo predvideti, kateri virusni sev bo tisto leto krožil med ljudmi. Za proizvodnjo cepiv se uporabijo 4 različni sevi – 1 sev za podtip H1N1, 1 sev za podtip H3N2 in 2 seva za viruse tipa B. Učinkovitost cepiva je v veliki meri odvisna od tega, kako uspešno predvidijo, kateri virusni sev bo krožil med prebivalstvom. Učinkovitost cepiva proti gripi se v povprečju giblje nekje med 30 – 60 %.

 

Kako resna bolezen je gripa? Kolikšen odstotek ljudi zboli?

Za gripo vsako leto zboli približno 3-11% prebivalstva.

Na spletni strani ameriškega CDC lahko zasledimo podatek, da so včasih poročali o okužbi 5-20 % prebivalstva.[3] Podatek je temeljil na raziskavi, kjer so prisotnost virusa gripe ugotavljali tako pri ljudeh, ki so pokazali bolezenske simptome, kot pri tistih, ki niso pokazali nobenega znaka bolezni. V zadnjih letih so se odločili, da bodo poročali le o številu obolelih – torej tistih, pri katerih so se pokazali znaki bolezni.

V raziskavi objavljeni leta 2008 so ugotovili, da je 33% ljudi okužbo z virusom gripe prestalo brez kakršnihkoli simptomov bolezni.[4]

Večina okuženih, pri katerih se pokažejo znaki bolezni, gripo preboli v 2-7 dneh, kašelj pa lahko traja še kakšen teden dlje.[5]

Hospitalizacija je potrebna v približno 1% primerov obolelih.

Med hospitaliziranimi primeri pa se smrtnost giblje med 7,5-12,7%.[6]

 

Kako pogosti pa so zapleti, do katerih pride med zdravljenjem gripe?

Kljub temu, da praktično vsaka javnozdravstvena agencija opozarja (in bodimo odkriti – nekoliko tudi straši) na zaplete, do katerih lahko pride, jasnih številk o pogostosti teh zapletov nisem zasledil ne na strani WHO-ja, ameriškega CDC-ja, evropskega ECDC-ja ali slovenskega NIJZ-a. Je pa dokaj lepo s podatki postregla raziskava, ki so jo opravili japonski raziskovalci in v kateri so v obzir vzeli 16 milijonov okuženih z gripo.[7]

Ugotovili so, da je hospitalizacija bila potrebna pri 1 % obolelih. Pri hospitaliziranih pa je bila pojavnost zapletov sledeča:

16,6 % pljučnica

2,0 % akutna respiratorna odpoved

0,01 % akutni respiratorni distresni sindrom (ARDS)

1,6% vročinski krči

0,1% encefalitis/encefalopatija

Pa poglejmo kakšno sliko si lahko ustvarimo iz zgoraj zbranih podatkov.

Torej od 20.000 ljudi, se jih letno 3.000 okuži z virusom gripe (recimo, da vzamemo sezono, ko za gripo zboli 10% ljudi).

1.000 okuženih ne razvije nobenih simptomov bolezni, pri 2.000 okuženih pa se pojavijo značilni simptomi gripe. Za veliko večino to pomeni glavobol, vročina, bolečine v mišicah in sklepih, splošna utrujenost in kašelj (pri otrocih pa sta pogostejši še diareja in slabost), ki minejo v 2-7 dneh.

Od 2.000 okuženih jih 20 potrebuje bolnišnično oskrbo.

Pri približno 3 se bo kot posledica zapletov zdravljenja bolezni pojavila pljučnica.

V povprečju bosta 2 človeka umrla zaradi zapletov, ki so sledili okužbi z gripo.

Torej 1 na 10.000 ljudi.

Pomembno je še poudariti, da približno 90% umrlih zaradi gripe predstavljajo ljudje iz rizične skupine starejših od 65 let.[8]

 

SMISELNOST UPORABE CEPIVA – ZDRAVI ODRASLI IN MLADI (NAD 18 LET)

Spodaj predstavljeni podatki se nanašajo na zdrave odrasle in mlade (nad 18 let). Za otroke in mladostnike so rezultati drugačni, načeloma cepivo v večji meri zmanjšuje pojavnost gripe. Vendar se v članku osredotočam na druge starostne skupine, zato staršem svetujem, da sami raziščejo prednosti in slabosti cepljenja pri otrocih.


Pa si oglejmo, kako učinkovito je cepivo pri mladih in odraslih, ki so v splošnem zdravi - torej tistih, pri katerih imunski sistem deluje normalno in so brez kroničnih obolenj. Vzemimo sezono, ko 10 % ljudi zboli za gripo.

 

 tabela 1  tabela 2  tabela 3

100 necepljenih ljudi

5 ljudi prestane okužbo brez kakršnihkoli simptomov bolezni,

10 okuženih in zbolelih, ki bodo glavobol, vročino, kašelj, utrujenost in bolečino v mišicah preboleli v 2-7 dneh

100 cepljenih ljudi,
50% učinkovitost cepiva (ko je napoved virusnega seva dobra)

5 ljudi,pri katerih smo preprečili bolezen

5 okuženih in zbolelih, ki bodo glavobol, vročino, kašelj, utrujenost in bolečino v mišicah preboleli v 2-7 dneh

28 ljudi z glavobolom; pri 23 bolečine v mišicah; pri 19 splošno slabo počutje; pri 1-10 vročina in drgetanje

100 cepljenih ljudi,
20% učinkovitost cepiva (ko je napoved virusnega seva slaba)

2 človeka pri katerih smo preprečili bolezen

8 okuženih in zbolelih, ki bodo glavobol, vročino, kašelj, utrujenost in bolečino v mišicah preboleli v 2-7 dneh

28 ljudi z glavobolom; pri 23 bolečine v mišicah; pri 19 splošno slabo počutje; pri 1-10 vročina in drgetanje

Zeleni možiclji prikazani na zgornji sliki predstavljajo ljudi, pri katerih bo okužba potekala brez bolezenskih znakov. Ker nisem uspel najti podatka o učinkovitosti cepiva pri preprečevanju takšnih primerov, lahko samo predpostavim enako učinkovitost kot pri okuženih, pri katerih se pojavijo znaki bolezni.

Modri možiclji prikazujejo ljudi, ki so doživeli pogoste in zelo pogoste stranske učinke cepiva. Sicer drži, da glavobol, slabo počutje, bolečine v mišicah in vročina, ki izginejo v 1-3 dneh, niso pretiran razlog za skrb. Vendar vse, kar naj bi dosegli s cepljenjem (pri zdravih mladih in odraslih), je to, da preprečimo glavobol, slabo počutje, bolečine v mišicah in vročino ter kašelj, ki bi sami izginili v nekaj dneh.


Ostali možni stranski učinki po cepljenju so: limfadenopatija, preobčutljivost, alergijske reakcije, alergijski dermatitis, angioedem, omotica, somnolenca, parestezija, vročinski oblivi, težko dihanje (dispneja), čezmerno znojenje, bolečine v sklepih, hude alergijske reakcije (šok), sindrom Guillain- Barré (GBS), nevritis, nevralgija, konvulzije, encefalomielitis, vaskulitis (kot je Henoch-Schönleinova purpura). Res je, da gre za stranske učinke, ki so občasni (< 1/100), redki (< 1/1000) ali zelo redki (<1/10.000). Vendar, ko na leto izdamo več kot 115.000 odmerkov cepiva, potem kar precej ljudi izpostavimo tudi tem stranskim učinkom. Vse v redu, če bi s tem preprečili resne zaplete pri rizičnih skupinah. Ne pa, če po nepotrebnem izpostavljamo ljudi, ki bi vročino, kašelj in slabo počutje preboleli v nekaj dneh.[9]

 

ŠTEVILO OBOLELIH SMO PA VENDARLE ZMANJŠALI

Vrnimo se k zgornji sliki. V sezoni, ko ima cepivo dobro učinkovitost, s cepljenjem 100 ljudi pri petih preprečimo bolezen. To je vendar dobro, mar ne?

Hja... Odvisno, kako gledate na zadevo. Tudi ta medalja ima dve plati. Sicer si nihče ne želi zboleti in vsakdo se bo poskusil bolezni izogniti. Vendar pa pri naravno preboleli virusni okužbi pride do ustrezne aktivacije prirojenega imunskega sistema in sistema interferonov, kar ima za posledico dvig odpornosti proti ostalim virusnim okužbam.[10],[11] Vprašamo se torej lahko, ali se s pretiranim izogibanjem nekaterim virusnim boleznim (ko se recimo zdravi mladi in odrasli ljudje cepijo proti sezonski gripi) izpostavljamo večji dovzetnosti za bolezni, ki jih povzročajo drugi (nevarnejši) virusi?

V raziskavah je bilo ugotovljeno, da so ljudje, ki niso bili cepljeni proti sezonski gripi, v manjšem odstotku obolevali za pandemsko gripo leta 2009. Nekateri raziskovalci so razlog pripisali nespecifičnemu dvigu odpornosti po preboleli sezonski gripi.[12],[13]

 

IZVIRNI ANTIGENSKI GREH

Še bolj zaskrbljujoča pa je ugotovitev korejskih raziskovalcev, ki so ugotovili, da je cepivo proti sezonski gripi lahko odgovorno za tako imenovani 'izvirni antigenski greh'. [14]

Gre za pojav, kjer predhodna izpostavljenost antigenu v cepivu, sproži tvorbo specifičnih protiteles. Ko se telo sreča z nekoliko drugačnim virusom, s-cepljenjem-pridobljena-protitelesa ne učinkujejo v zadostni meri proti takšnemu virusu. Vendar pa ob prisotnosti teh s-cepljenjem-pridobljenih-protiteles imunski sistem ne proizvede (novih) drugačnih, za ta virus bolj specifičnih protiteles. Tako je delovanje imunskega sistema potlačeno (zadušeno), zmožnost virusa, da povzroči bolezen, pa višja.

 

Večkratno cepljenje zmanjšuje učinkovitost cepiva.

Cepivo proti sezonski gripi pa ima še eno pomembno pomanjkljivost. Opazili so namreč, da večkratno zaporedno cepljenje zmanjša njegovo učinkovitost. Sicer agencije za varovanje javnega zdravja še vedno priporočajo cepljenje z obrazložitvijo, da tudi ob zmanjšani učinkovitosti cepivo še vedno zmanjšuje odstotek obolelih za gripo. Na tem mestu pa se zopet pojavi vprašanje, ali je res najboljša rešitev za zdrave mlade in odrasle, da torej že sedaj pričnejo z vsakoletnim cepljenjem? Ali je res najbolje, da že sedaj zmanjšajo odzivnost svojega telesa za tvorbo protiteles ob prejemu cepiva, in si tako zmanjšajo učinkovitost cepiva v letih, ko naj bi po mnenju NIJZ to najbolj potrebovali?

V raziskavi, ki so jo opravili kanadski raziskovalci, so ugotovili, da se je 43% učinkovitost cepiva pri novih prejemnikih zmanjšala na 15% pri tistih, ki so cepivo prejeli v dveh zaporednih sezonah. Vodja raziskovalne ekipe sicer priznava, da bi takšne podatke morali okrepiti s statistično močnejšimi študijami, za kar pa bi potrebovali ogromno vzorčno skupino ljudi. Njihov predlog je, da se preneha s cepljenjem celotne populacije in se usmeri zgolj na rizične skupine. Kot drug ukrep pa predlagajo zgodnejšo uporabo protivirusnih zdravil za posameznike iz rizičnih skupin.[15]

V raziskavi objavljeni leta 2014 so prišli do podobnega zaključka. Ko so vzeli v obzir 5 sezon, so opazili precejšnjo razliko med prejemniki, ki so cepivo prejeli prvič in tistimi, ki so cepivo prejeli že več let zapored. Pri podtipu H3N2 je bila učinkovitost cepiva pri novih prejemnikih 65%, pri tistih z večletnim zaporednim cepljenjem pa 24%. Za tip B je bila učinkovitost 75% pri ljudeh, ki so cepivo prejeli prvič in 48% pri tistih, ki so cepivo prejeli že več let zapored. [16]

Do podobnih zaključkov je prišlo še več avtorjev različnih študij. Zmanjševanje učinkovitosti cepiva z večkratnim cepljenjem so ugotovili tako pri beleženju učinkovitosti pri ljudeh kot tudi s poskusi na živalih.[17],[18],[19],[20],[21],[22]

 

ZAŠČITA RIZIČNIH SKUPIN PREBIVALSTVA

Svetovna zdravstvena organizacija WHO, ameriški CDC, evropski ECDC in slovenski NIJZ v rizične skupine, za katere okužba z gripo predstavlja večje tveganje, uvrščajo:

  • otroke mlajše od 5 let (največjemu tveganju so izpostavljeni otroci mlajši od 2 let)
  • Starostnike starejše od 65 let
  • Nosečnice
  • Ljudi s kroničnimi boleznimi oziroma težavami srca, dihal (npr. astmo), ledvic, endokrinega sistema (npr. diabetesom), jeter (npr. cirozo jeter) in ljudi z določenimi nevrološkimi stanji (npr. parkinsonizem)
  • Ljudi z oslabljenim delovanjem imunskega sistema (kot posledica bolezni ali jemanja zdravil)

Starostniki nad 65 let

Ko govorimo o starejših od 65 let, moramo poudariti, da gre za ljudi, pri katerih obstaja večja nevarnost, da okužba z gripo privede do resnih zapletov, pljučnice in celo smrti. Cilj cepljenja proti sezonski gripi pri tej skupini ljudi naj bi bilo zmanjšati pojavnost resnih zapletov in smrtnih primerov.

Žal pa je pri teh ljudeh odziv imunskega sistema na cepivo slabši od ostalih starostnih skupin. Slabši je tako odstotek serokonverzije (torej odstotek ljudi, pri katerih pride po cepljenju do zadostne tvorbe specifičnih protiteles)[23], pogosto pa je slabša tudi učinkovitost cepiva v praksi (ko se beleži zmanjšana pojavnost primerov gripe v populaciji).

To slabost cepiva priznavajo tudi na spletni strani ameriškega CDC: »Nekateri starejši in ljudje z določenimi kroničnimi obolenji lahko po prejemu cepiva razvijejo odpornost v manjši meri. Cepljenje proti gripi ni popolno orodje, a je vseeno najboljši način zaščite proti okužbi z gripo.«[24]

V nekaterih sezonah je slabša učinkovitost cepiva pri starejših še posebej opazna. Tako je zabeležena učinkovitost cepiva proti H3N2 sevu v ZDA leta 2012/13 znašala 47% za celotno populacijo, medtem ko je učinkovitost za starostno skupino nad 65 let znašala le 9%.[25]

Raziskovalci pod vodstvom dr. Brendana Flannery-a iz oddelka za gripo ameriškega CDC, so za sezono 2017/2018 v ZDA izjavili: »Starostniki niso med tistimi, katerim cepivo nudi zaščito. Čeprav cepivo nudi določen nivo zaščite pri otrocih in odraslih do 49. leta starosti, pri ostalih starostnih skupinah nismo zabeležili zaščitnega učinka, ki bi bil statistično pomemben.«[26]

Glede učinkovitosti cepiva pri starostnikih so bili kritični tudi znanstveniki iz Centra za raziskovanje nalezljivih bolezni na Univerzi v Minnesoti. V svojem poročilu leta 2012 so zavzeli stališče, da cepivo nudi le skromno zaščito za zdrave, mlade in odrasle ljudi in malo, če sploh kaj zaščite za starejše od 65 let, ki so bolj dovzetni za bolezen in morebitne kasnejše zaplete. Priporočila zvezne vlade glede cepljenja (ki so se v zadnjih letih razširila) temeljijo na nezadostnih dokazih in slabo izvedenih študijah.

Dr. Michael Osterholm, ki je bil vodja tega centra leta 2012 je po objavi rezultatov raziskave izjavil: »Pretiravali smo s promocijo in poudarjanjem pomembnosti tega cepiva... Ne ščiti tako učinkovito kot ga promoviramo. Vse je stvar prodaje: vse je stvar izjav za javnost. Pred pričetkom tega projekta sem bil eden od ljudi, ki so močno promovirali uporabo cepiva proti gripi. Ob tej študiji pa sem si rekel: Kaj sploh počnemo?« Dr. Osterholm sebe še vedno šteje med ljudi, ki so v splošnem za uporabo cepiv in pravi: »Uporabite to cepivo. Varnostni profil je pravzaprav precej dober. Ampak pretiravali smo z njegovo prodajo. Uporabite ga – ampak zavedajte se, da ne bo deloval niti približno tako učinkovito kot vsi trdijo[27],[28]

Do pretiravanja glede učinkovitosti je bil kritičen tudi epidemiolog Tom Jefferson iz organizacije Cochrane Collaboration. V zaključku študije, ki jo je objavil skupaj s kolegi, je zapisal: »Razpoložljivi dokazi so slabe kvalitete in ne nudijo nobene usmeritve glede varnosti in učinkovitosti cepiv za gripo za ljudi starejše od 65 let. Da bi odpravili negotovost, bi bila potrebna randomizirana, s placebom kontrolirana študija ustreznega obsega, ki bi bila financirana iz javnih sredstev in bi vzela v obzir časovni okvir večih sezon skupaj.«[29] Večina strokovnjakov s tega področja se z Jeffersonom ne strinja glede predloga o takšni študiji. Po njihovem mnenju je namreč neetično nekomu (iz placebo skupine) odvzeti možnost učinkovitega in varnega cepiva (potem, ko je cepivo enkrat odobreno in priporočeno za uporabo).

dr. michael osterholmDr. Michael Osterholm je kritično spregovoril o pretirani promociji cepiva proti gripi.
Vir slike: https://en.wikipedia.org/wiki/Michael_Osterholm#/media/File:Michael_Osterholm.png


Otroci mlajši od 2 let starosti

Drugo skupino, za katere okužba z gripo predstavlja večje tveganje, sestavljajo otroci mlajši od 5 let starosti. Med njimi pa so največjemu tveganju izpostavljeni tisti, mlajši od 2 let. [30]

Tudi pri otrocih mlajših od 2 let starosti je Tom Jefferson s sodelavci izpostavil dvom o učinkovitosti cepljenja. V povzetku raziskave, objavljene v prestižnem znanstvenem tedniku Lancet, leta 2005, so zapisali: »Inaktivirana cepiva so imela slabšo učinkovitost kot cepiva z živimi oslabljenimi virusi, pri otrocih mlajših od 2 let starosti pa so imela podoben učinek kot placebo[31]

Odgovor ameriškega CDC na članek v Lancetu je bil, da avtorji članka pri svoji oceni niso upoštevali nekaterih pomembnih raziskav. Te raziskave naj bi potrjevale učinkovitosti cepiva za otroke mlajše od 2 let starosti. Poudarili so, da serološke preiskave kažejo močan imunski odziv pri teh otrocih in da bodo CDC-jeve bodoče raziskave, ki jih bodo v kratkem objavili, priskrbele dodatne dokaze za učinkovitost cepiv za to starostno skupino otrok.[32],[33]

Leta 2008 so Jefferson in sodelavci objavili še en znanstveni članek, v katerem so še enkrat zavzeli stališče, da so inaktivirana cepiva proti gripi podobno učinkovita kot placebo pri otrocih mlajših od 2 let starosti. Dodali so še: »Glede na trenutna priporočila o cepljenju zdravih otrok starejših od 6 mesecev, je bilo presenetljivo dejstvo, da smo našli zgolj eno raziskavo, pri kateri je bilo uporabljeno inaktivirano cepivo pri otrocih mlajših od 2 let[34]

UČINKOVITO, A NEPOTREBNO IN POTREBNO, A NEUČINKOVITO

Članek bom zaključil z vprašanjem, do katerega je pri svojem delu prišel raziskovalec Tom Jefferson: »Ali cepivo proti gripi res potrebujejo ljudje, pri katerih je učinkovito? In ali je učinkovito pri tistih, za katere se zdi, da je potrebno – pri starejših, zelo mladih in tistih šibkega zdravja?«

Članek napisal Smiljan Slukan, uni. dipl. kemik

Član Združenja za naravni razvoj otrok

 


[1] Pogosta vprašanja in odgovori o cepljenju proti gripi. Spletna stran NIJZ, dostopno preko: https://www.nijz.si/sl/pogosta-vprasanja-in-odgovori-o-cepljenju-proti-gripi#koliko-ljudi-se-je-lani-cepilo-proti-gripi%3F-ali-se-precepljenost-povecuje%3F (2.2.2020)

[2] Gripa. Spletna stran NIJZ, zadnjič revidirano dne: 29. 1. 2019. Dostopno preko: https://www.nijz.si/sl/gripa-0 (2.2.2020)

[3] Key Facts About Influenza (Flu). Spletna stran CDC, zadnjič revidirano 13. 9. 2019. dostopno preko: https://www.cdc.gov/flu/about/keyfacts.htm (2.2.2020)

[4] Carrat F., Vergu E., Ferguson N. M., et al. Time Lines of Infection and Disease in Human Influenza: A Review of Volunteer Challenge Studies. American Journal of Epidemiology, Apr 2008, 1;167(7):775-85. Dostopno preko:

https://academic.oup.com/aje/article/167/7/775/83777 (2.2.2020)

[5] Gripa. Spletna stran NIJZ, zadnjič revidirano: 29. 1. 2019, dostopno preko: https://www.nijz.si/sl/gripa-0 (2.2.2020)

[6] Disease burden of influenza. Spletna stran CDC, zadnjič revidirano: 10. 1. 2020, Dostopno preko:

https://www.cdc.gov/flu/about/burden/index.html (3.2.2020)

[7] Yokomichi H., Mochizuki M., Lee J. J. et al. Incidence of hospitalisation for severe complications of influenza virus infection in Japanese patients between 2012 and 2016: a cross-sectional study using routinely collected administrative data. BMJ Open, Jan 2019, 17;9(1):e024687

Dostopno preko: https://bmjopen.bmj.com/content/9/1/e024687 (3.2.2020)

[8] Study Shows Hospitalization Rates and Risk of Death from Seasonal Flu Increase with Age Among People 65 Years and Older. Spletna stran CDC, zadnjič revidirano: 12. 6. 2019. Dostopno preko:

https://www.cdc.gov/flu/spotlights/2018-2019/hopitalization-rates-older.html (5.2.2020)

[9] Povzetek glavnih značilnosti zdravila. JAZMP-II/018, zadnjič revidirano: 31. 7. 2019

[10] Ayyadurai S. MIT PhD Dr. Shiva Ayyadurai Explains the Reality of the Modern Immune System. posnetek dostopen preko: https://www.youtube.com/watch?v=yYQ0lwzFgu8 (8.2.2020)

[11] Ayyadurai S. LIVE: CITIZEN SCIENCE. Systems Biology, IFN System, “Junk” DNA. posnetek dospoten preko: https://www.facebook.com/va.shiva.ayyadurai/videos/577331899767942/ (8.2.2020)

[12] Kelly H., Barry S., Laurie K., Mercer G. Seasonal influenza vaccination and the risk of infection with pandemic influenza: a possible illustration of non-specific temporary immunity following infection. Eurosurveillance: Europe's journal on infectious disease surveillance, epidemiology, prevention and control, Nov 2010, 25;15(47). Dostopno preko: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21144441/  (6.2.2020)

[13] Cowling B. J., Ng S., Ma E. S. et al. Protective efficacy of seasonal influenza vaccination against seasonal and pandemic influenza virus infection during 2009 in Hong Kong. Clinical infectious diseases, Dec 2010, 15;51(12):1370-9. Dostopno preko: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21067351/  (6.2.2020)

[14] Choi Y. S., Baek Y. H., Kang W. Et al. Reduced antibody responses to the pandemic (H1N1) 2009 vaccine after recent seasonal influenza vaccination. Clinical and vaccine immunology: CVI, Sep 2011, 18(9):1519-23. Dostopno preko: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21813667 (6.2.2020)

[15] Murray T. Repeated flu shots may blunt effectiveness. CMAJ. Apr 2015, 7; 187(6): E180,

Dostopno preko: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4387051/ (2.2.2020)

[16] McLean H. Q., Thompson M. G., Sundaram M. E. et al. Impact of Repeated Vaccination on Vaccine Effectiveness Against Influenza A(H3N2) and B During 8 Seasons. Clinical infectious diseases, Nov 2014, 15;59(10):1375-85. Dostopno preko: https://academic.oup.com/cid/article/59/10/1375/2895694 (6.2.2020)

[17] Music N., Tzeng W. P., Gross F. L., Levine M. Z. et al. Repeated vaccination against matched H3N2 influenza virus gives less protection than single vaccination in ferrets. NPJ Vaccines, Jul 2019. Dostopno preko:

https://www.nature.com/articles/s41541-019-0123-7 (6.2.2020)

[18]Khurana S., Hahn M., Coyle E. M., King L. R. et al. Repeat vaccination reduces antibody affinity maturation across different influenza vaccine platforms in humans. Nature communications, Jul 2019. Dostopno preko:

https://www.nature.com/articles/s41467-019-11296-5 (6.2.2020)

[19] Belongia E. A., Skowronski D.M., McLean H.Q. et al. Repeated annual influenza vaccination and vaccine effectiveness: review of evidence. Expert review of vaccines, Jul 2017, 16(7):1-14. Dostopno preko:

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/28562111 (6.2.2020)

[20] Skowronski D. M., Chambers C., Sabaiduc S., De Serres G. et al. A Perfect Storm: Impact of Genomic Variation and Serial Vaccination on Low Influenza Vaccine Effectiveness During the 2014-2015 Season. Clinical infectious diseases, Jul 2016, 1;63(1):21-32. Dostopno preko: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27025838 (6.2.2020)

[21] Ohmit S. E., Thompson M. G., Petrie J. G. Influenza Vaccine Effectiveness in the 2011–2012 Season: Protection Against Each Circulating Virus and the Effect of Prior Vaccination on Estimates. Clinical infectious diseases, Feb 2014, 1; 58(3): 319–327. Dostopno preko: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4007111/ (6.2.2020)

[22] Ramsay L. C., Buchan S. A., Stirling R. G. et al. The impact of repeated vaccination on influenza vaccine effectiveness: a systematic review and meta-analysis. BMC Medicine, Jan 2019. Dostopno preko:

https://bmcmedicine.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12916-018-1239-8  (6.2.2020)

[23] Povzetek glavnih značilnosti zdravila. JAZMP-II/018, zadnjič revidirano: 31. 7. 2019

[24] Key Facts About Seasonal Flu Vaccine. Spletna stran CDC, zadnjič revidirano 2. 12. 2019. Dostopno preko:

https://www.cdc.gov/flu/prevent/keyfacts.htm (12.2.2020)

[25] Kelvin D. J., Farooqui A. Extremely low vaccine effectiveness against influenza H3N2 in the elderly during the 2012/2013 flu season. The journal of infection in developing countries, Mar 2013, 7(3):299-301.

Dostopno preko: https://jidc.org/index.php/journal/article/view/23493013/856 (6.2.2020)

[26] Otto M. A. MMWR: Current flu vaccine does not protect elderly. Journal of clinical ourcomes management, Feb 2018. Dostopno preko: https://www.mdedge.com/jcomjournal/article/158749/influenza/mmwr-current-flu-vaccine-does-not-protect-elderly (6.2.2020)

[27] Osterholm M. T. The Compelling Need for Game-Changing Influenza Vaccines - An Analysis of the Influenza Vaccine Enterprise and  Recommendations for the Future. Okt 2012. Dostopno preko:

http://www.cidrap.umn.edu/sites/default/files/public/downloads/ccivi_report.pdf (2.2.2020)

[28] Rabin R. C. Reassessing Flu Shots as the Season Draws Near. Well, Nov 2012.

Dostopno preko: https://well.blogs.nytimes.com/2012/11/05/reassessing-flu-shots-as-the-season-draws-near/

[29] Jefferson T., Di Pietrantonj C., Al-Ansary L. A. et al. Vaccines for preventing influenza in the elderly. The Cochrane database of systemic reviews, Feb 2010, 17;(2):CD004876. Dostopno preko:

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20166072 (8.2.2020)

[30] People at high risk for flu complications. Spletna stran CDC, zadnjič revidirano: 27. 8. 2018. Dostopno preko:

https://www.cdc.gov/flu/highrisk/index.htm (12.2.2020)

[31] Jefferson T., Demicheli V., Harnden A. Assessment of the efficacy and effectiveness of influenza vaccines in healthy children: Systematic review. The Lancet, Mar 2005, 365(9461):773-80

https://www.researchgate.net/publication/7999569_Assessment_of_the_efficacy_and_effectiveness_of_influenza_vaccines_in_healthy_children_Systematic_review

[32] Ritzwoller D., Shetterly S., Yamasaki K. et al. Assessment of the Effectiveness of the 2003-04 Influenza Vaccine Among Children and Adults (Colorado, 2003). Avg 2004, 53(31);707-710.

Dostopno preko:  https://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5331a1.htm (8.2.2020)

[33] Roos R. Efficacy of flu shots in children under 2 questioned. CIDRAP News: Influenza Vaccines, Feb 2005. Dostopno preko: http://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2005/02/efficacy-flu-shots-children-under-2-questioned

[34] Jefferson T., Rivetti A., Harnden A., Di Pietrantonj C., Demicheli V. Vaccines for preventing influenza in healthy children. The Cochrane database of systemic reviews, Apr 2008, 16;(2):CD004879. Dostopno preko:

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18425905 (8.2.2020)


2020 © Združenje za naravni razvoj  |  Politika zasebnosti  |  Pogoji uporabe