X

Pragmatična rešitev

Pragmatična rešitev

Pragmatična rešitev

Kako nas novi koronavirus uči, da cepivo ni najboljša rešitev


OPOZORILO: Članek je napisan zgolj z namenom širjenja zanimivih in koristnih informacij in NI mišljen kot zdravniški nasvet. Pred sprejemom odločitve o morebitnem zdravstvenem posegu, se posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom. V tem obziru bi rad opozoril na nesrečno zgodbo iz ZDA, kjer je človek v želji, da se pozdravi s klorokvinom, zaužil aditiv, ki se uporablja za čiščenje ribjih akvarijev. Seveda v tem primeru ni šlo za farmacevtsko različico klorokvina. Priporočljivo je torej, da se terapija s klorokvinom izvaja pod zdravniškim nadzorom.

Podatki o številu obolelih ali smrtnih primerov se bodo spreminjali iz dneva v dan in zato bodo v času prebiranja tega članka že nekoliko drugačni. Z namenom, da zapišem podatke takšne kot so v času pisanja članka, sem pri virih označil kje in kdaj sem določen podatek dobil.


Odkrito bom priznal, da o novem koronavirusu ne vem ravno veliko. Države po vsem svetu zapirajo šole, vrtce, javne ustanove, trgovine in začasno ukinjajo vse oblike javnega potniškega prometa ter zmanjšujejo dostop do marsikaterih zdravstvenih storitev, ki niso nujne. In medtem, ko se države poslužujejo skrajnih prijemov, da bi zajezile širjenje novega koronavirusa, nekateri strokovnjaki opozarjajo, da morda novi virus le ne predstavlja problema tolikšnih razsežnosti kot to prikazujejo mediji in da so reakcije velikega števila vlad pretirane.[1]

Pa gre res za tako velik problem?

Zelo težko si je ustvariti objektivno sliko o resničnih razsežnostih tega novega izbruha. Mnenja strokovnjakov so si precej nasprotujoča. Veliko je še neznanega, saj je od prvotnega izbruha na Kitajskem minilo le nekaj mesecev. Tudi uradne številke, ki govorijo o smrtnosti, so si precej nasprotujoče. V samem začetku je delež umrlih v Wuhanu znašal več kot 17 %, čez nekaj časa se je ta delež zmanjšal na 5,8 %, medtem ko so iz drugih kitajskih področij poročali o 0,7 % stopnji smrtnosti. Globalno znaša stopnja smrtnosti približno 4,5 %. Zadnjih nekaj dni nas pretresajo poročila o velikem številu umrlih v Italiji, kjer beležijo več kot 10 % delež smrtnih primerov med okuženimi. Po drugi strani pa zadnje številke iz Južne Koreje kažejo, da je odstotek smrtnih primerov nekje 1,4 % od vseh okuženih primerov.[2]

goetzsche quote

Od kod torej tako različne številke?

Razlogov, zakaj si številke tako nasprotujejo, je veliko. Od tega, da krožita različno virulentna virusna seva, do starosti prebivalstva na določenem območju, njihovega življenjskega sloga in navad (delež kadilcev, prehrambene navade, splošna telesna forma, ...).

Velik problem pri natančnejši določitvi deleža okuženih in umrlih pa predstavljata dva dejavnika, ki dejansko ne vplivata na stopnjo okuženosti ali umrljivosti, le na beleženje teh dveh pokazateljev.

Ponovna ocena smrtnih primerov v Italiji

Prvi takšen dejavnik je način, kako se zabeleži vzrok smrti v določeni državi. V članku objavljenem pred nekaj dnevi v časniku The Telegraph poročajo o tem, da je skupina strokovnjakov pri ponovni oceni števila smrtnih primerov ugotovila, da je le pri 12 % primerov bila okužba s koronavirusom edini razlog za smrt.[3] Pri vseh ostalih pa je poleg koronavirusa bilo prisotno vsaj še eno kronično obolenje. V teh primerih je koronavirus verjetno res poslabšal že tako slabo zdravstveno stanje posameznikov, vendar pa sam koronavirus ni nujno glavni vzrok smrti. In DA, tudi stare in bolne ljudi je vredno zaščititi in rešiti pred smrtjo – vsako življenje šteje. Vendar na kak način lahko to dosežemo? Ali lahko ustvarimo svet brez mikrobov? Ali lahko to dosežemo, če prekinemo vse fizične stike (razen z rokavicami) in se pogovarjamo le še na 2-metrski razdalji (in še to po možnosti z zaščitno masko)? Koliko časa je potrebno vztrajati pri takšnih ukrepih? Ali učinki zaščitnih ukrepov res odtehtajo škodo, ki jo zaustavitev praktično vseh aktivnosti v neki državi posledično prinese? Kaj pa če posledično zaradi takšnih ukrepov pride do nezmožnosti dobave hrane v mesta? Podhranjeno telo ima zmanjšano sposobnost za ustrezen in dovolj močen odziv imunskega sistema ob morebitni okužbi – to lahko vodi v še večjo ranljivost prebivalstva.

offit quote

Vir fotografije: https://en.wikipedia.org/wiki/Paul_Offit#/media/File:Paul_Offit.jpg

Zakaj so številke iz Južne Koreje pomembne?

Drug dejavnik, ki v veliki meri vpliva na zabeleženo stopnjo smrtnosti, pa je število vseh testov na prisotnost koronavirusa. Uradne številke iz Južne Koreje so pomembne, saj je Koreja izmed vseh držav najbolj intenzivno testirala na prisotnost korona virusa.[4],[5],[6] Številke iz Koreje zato v večji meri odražajo realno sliko kot številke iz držav, kjer na voljo ni dovolj testov in se le-ti prednostno izvajajo na obolelih. Zaradi majhnega števila testiranih oseb lahko rezultati tako pokažejo (lažno) višjo stopnjo smrtnosti ob manjšem številu zabeleženih okuženih primerov. Z večjim številom testiranj se zabeleži večje število okuženih, ki bolezen prebolevajo z blažjimi simptomi ali celo brez vidnih simptomov.

osterholm quote 1

Vir fotografije: https://en.wikipedia.org/wiki/Michael_Osterholm#/media/File:Michael_Osterholm.png


Kaj pa druge rešitve?

Kakorkoli že, v takšnih časih potrebujemo rešitev. Intenzivno zaustavljanje skoraj vseh aktivnosti v državah predstavlja le začasen ukrep (ki pa lahko traja tudi nekaj mesecev). Se mi pa že nekaj časa poraja vprašanje, ali so ukrepi, ki zadevajo celotno prebivalstvo, pravilna odločitev. Ali ne bi bilo možno ukrepe omejiti samo na rizične skupine? Manjšemu številu ljudi s kroničnimi obolenji bi lahko odobrili izredni dopust. Starejše občane bi naprosili, da se izogibajo stikom z drugimi ljudmi brez uporabe zaščitnih mask in rokavic. Uvedli bi programe, s katerimi bi jim zagotavljali dostavo hrane in ostalih potrebščin. Virus bi medtem krožil med ostalim prebivalstvom, okužbo pa bi večina prebolela asimptomatsko ali le z  blagimi simptomi. Tako bi kot skupnost v veliki meri preboleli okužbo in postali odporni. Sedaj pa bomo čas preživeli v izolaciji in ostali neodporni in dovzetni za morebitno okužbo do preklica izrednih ukrepov. Na tem mestu samo postavljam vprašanje, odgovora ne poznam.

Drugi možni rešitvi bi bili učinkovito terapevtsko sredstvo (zdravilo) ali pa profilaktično sredstvo (cepivo).

osterholm quote 2

Cepivo na vidiku – Hura!

Mediji so polni poročil o tem, kako bo novo cepivo nared v roku nekaj tednov, morda samo nekaj dni. Pravzaprav so z enim cepivom že pričeli prva testiranja. Za večino ljudi se to sliši super. Ena majhna pikica in vsi bomo varni. Vse te norije s karanteno bo naenkrat konec.


Če je vojska, je vojska za vse

Ker cepiva delujejo preventivno, imajo zelo veliko pomanjkljivost. Ker namreč ne vemo, kdo je tisti, ki bi ga morali najbolj ubraniti pred okužbo in boleznijo, morajo odmerek cepiva prejeti praktično vsi. Če bi na primer v milijonskem mestu zaradi neke prenosljive bolezni umrlo nekaj tisoč ljudi, bi za preprečitev tega scenarija morali cepiti ves milijon prebivalcev.

Kaj pa tisti, ki jih zaradi medicinskega razloga ne bi mogli cepiti? Te pa bi zaščitili po principu čredne imunosti, a ne? In če se bodo tisti ''norci, ki se zavzemajo za svobodo odločanja glede cepljenja'' kaj upirali? Pred dnevi sem zasledil objavo nekega uporabnika na Facebooku, ki pravi, da se bo pač sprejel zakon, da se v tako krizni situaciji ljudje ne smejo sami odločati o svojem telesu in bodo na silo podvrženi medicinskemu posegu, ki ima lahko za njih trajne zdravstvene posledice. Njihove otroke se bo proti volji staršev pocepilo, uporne starše pa se bo za nekaj let spravilo v zapor. Da bomo le vsi varni. Hja...


Ali ima cepivo proti korona virusu, ki ga razvijajo, sploh zmožnost preprečitve širjenja okužbe? Kar nekaj cepiv, pri katerih se pogosto to domneva, namreč lahko prepreči le pojav bolezenskih simptomov. Kljub temu pa pride do poselitve patogenega organizma in kasnejšega prenosa na drugo osebo. To pomeni, da okuženi morda ne kaže nobenih znakov bolezni, kljub temu pa se virus ali bakterija v njegovem telesu naseli in namnoži ter se z nadaljnjo okužbo prenese na telo novega posameznika. Ali smo se kljub temu, da odgovora na to vprašanje še ne vemo, že sprijaznili z idejo o prisilnem cepljenju vsakogar?

Težavna pot do časovno precej oddaljenega cilja

Da se bo v medijih hitro pojavila ideja, da bi problem reševali z vsesplošnim cepljenjem, sem pričakoval. Vendar pa so me presenetile izjave nekaterih najbolj prepoznavnih osebnosti, ki so močno naklonjeni cepljenju.


Časovni vidik razvoja cepiva

Kot prvo – kaže, da cepivo le še ne bo tako hitro na voljo. Ko je v medijih govora o tem, da je cepivo lahko pripravljeno v kratkem času, gre za prenapihnjeno polresnico. Cepivo je morda res pripravljeno do stopnje, ko se lahko pričnejo prva klinična testiranja, ni pa še na voljo za splošno uporabo. Zanimivo je, da je v prvo fazo testiranja vključenih le 45 zdravih ljudi, starih med 18 in 55 let, ki ne spadajo v rizično skupino. Poleg tega sploh ni kontrolne skupine!!

Po besedah dr. Anthony Fauci-ja, vodje ameriškega Nacionalnega Inštituta za Alergije in Nalezljive bolezni , bi za nadaljnji razvoj, klinične preiskave in proizvodnjo cepiva za širše množice bilo potrebnih še vsaj 12-18 mesecev.[7]

Varnostni vidik razvoja cepiva

Kot drugo – razvoj cepiva zna biti težaven in počasen. Na to sta opozorila dr. Peter Hotez in dr. Paul Offit, oba sicer zagrižena zagovornika cepiv in strokovnjaka, ki že vrsto let aktivno delujeta na področju razvoja cepiv.

Dr. Hotez je v svojem nedavnem govoru pred kongresom opisal težave, na katere so naleteli pri razvoju cepiva proti SARS-u in dejal: »Povezali smo se s skupino iz New York Blood Center in Galveston National Laboratory, da se skupaj lotimo (iz znanstvenega vidika) velikega izziva – razvoja cepiva proti koronavirusu. In rečem velikega izziva, saj je ena od stvari, o kateri ne slišimo pogosto, edinstven potencialni problem glede varnosti cepiv [prisoten tudi] proti koronavirusu. Ta pojav so prvotno opazili v 60-ih letih pri razvoju cepiva proti respiratornim sincicijskim virusom (RSV)...

...da so nekateri otroci, ki so prejeli cepivo, mnogo huje zbolevali in če se pravilno spomnim je prišlo tekom študije do dveh smrtnih primerov. Kar se zgodi pri cepivih proti določenim tipom respiratornih bolezni – posameznika cepimo in potem, ko pride do dejanske izpostavljenosti virusu, pride do paradoksalnega fenomena ojačanja bolezni zaradi odziva imunskega sistema. Osnov tega pojava v celoti ne razumemo, ampak prepoznali smo, da gre za resen problem pri cepivih proti določenim tipom respiratornih bolezni. Ta pojav je 'ubil' program razvoja cepiv proti RSV za več desetletij...

...ko smo mi in kolegi pričeli z razvojem cepiva proti koronavirusu, smo opazili, da se je pri laboratorijskih živalih pričela kazati enaka imunopatologija, kar je spominjalo na dogodke izpred 50 let. Rekli smo: »O moj bog, to bo problematično.« Vendar smo se povezali z edinstveno raziskovalno skupino, ki je uspela najti rešitev, tako da je cepivo nudilo zaščito in ni bilo več prisotnega učinka ojačanja bolezni...

...Tako nam je uspelo s prvo generacijo cepiva proti SARS-u. SARS je tisti virus, ki se je pojavil leta 2003...

...vendar potem nismo uspeli pridobiti financiranja, da bi zadevo speljali dalje. To je bilo ponesrečeno, saj smo imeli cepivo, vendar nismo mogli pričeti s kliničnimi testiranji, saj do takrat nikogar več ni zanimalo cepivo proti koronavirusu. Januarja in februarja, ko so kitajski znanstveniki pričeli deliti podatke, smo opazili precejšnjo podobnost med obema virusoma in spoznali, da imamo v rokah morda zelo zanimivo cepivo proti koronavirusu...

...Vendar sedaj je prišlo do tega zaostanka [v razvoju] in sedaj ta klinična testiranja ne bodo potekala hitro, ravno zaradi fenomena ojačanja bolezni zaradi odziva imunskega sistema. Potrebno bo veliko časa.«[8]

hotez quote

Vir fotografije: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Hotez.jpg
(Baylor College of Medicine Office of Creative Services (BCM) / CC BY-SA (https://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0))

Dr. Offit je eden od izumiteljev cepiva proti rotavirusom, ki je trenutno v uporabi za otroke. Razvoj tega cepiva je trajal kar 26 let. V intervjuju za časnik Inquirer je takole povzel svoje razmišljanje:

»Če bomo cepivo testirali na zdravih ljudeh, za katere je zelo, zelo malo verjetno, da bodo umrli zaradi te okužbe, potem se moramo prepričati, da bo zadeva varna...

...Primer je cepivo proti dengi. Ko so ga preizkusili v Južni Ameriki in na Filipinih, so ugotovili, da cepivo zveča tveganje za sindrom šoka zaradi denge. Pri otrocih mlajših od 9 let, ki še niso bili izpostavljeni virusu, je bila večja verjetnost, da jim bo cepivo škodilo kot pa pomagalo. Takšne stvari lahko izvemo le tako, da opravimo obsežne klinične študije z več desettisoči udeleženimi...

...Menim, da ker napačno precenjujemo ali nepravilno ocenjujemo stopnjo smrtnosti, smo pripravljeni sprejeti, da se bodo stvari v naglici odobrile. Pravzaprav koronavirus nima visoke stopnje smrtnosti.

Obstaja virus, zaradi katerega po ocenah CDC vsako leto umre 20.000 do 45.000 ljudi v ZDA – virus influence. Ampak samo polovica države se odloči za to cepivo.

V ZDA je trenutno zgolj 14 mrtvih zaradi COVID-19, ampak v tem trenutku bi se vsakdo cepil.«[9]

Intervju je bil objavljen 6. marca, ko je število umrlih v ZDA bilo občutno manjše kot sedaj, vendar se mi vseeno zdi, da je dr. Offit v izjavi dobro zajel miselno naravnanost večine ljudi v tistem trenutku.

Kaj pa preprosta, pragmatična rešitev problema?

Kaj pa če obstaja bolj preprosta rešitev? Morda učinkovito zdravilo, ki je že na voljo in lahko z njim že sedaj rešujemo življenja? Predpišemo pa ga samo tistim, ki ga res potrebujejo in tako zaradi manjšega števila prejemnikov zmanjšamo število stranskih učinkov, do katerih bi prišlo?

Dr. Didier Raoult, ki velja za enega najbolj priznanih evropskih znanstvenikov s področja infektivnih bolezni, je dejal takole:

»Kitajci, ki so najhitrejši in zelo pragmatični... namesto razvoja novega cepiva ali nove molekule, s katero bi lahko zdravili okužbe s koronavirusom, so se lotili preizkušanja starih, poznanih molekul, ki so že bile v uporabi v preteklosti, ne da bi se pokazali toksični učinki, z namenom ugotoviti ali bi katero od njih lahko uporabili za zdravljenje okužb z novim koronavirusom. Preizkusili so jih proti novemu virusu in ugotovili – kot je bilo ugotovljeno in pozabljeno za SARS virus - klorokvin aktivno deluje in vitro.

Predstavniki kitajske televizije so me v intervjuju vprašali, kakšen nasvet bi dal kitajskim znanstvenikom in kaj pričakujem od njih, glede na moje mnenje, da imajo najboljše ekipe virologov na svetu. Odvrnil sem, da upam, da bodo kitajski raziskovalci hitro uspeli dokazati učinkovitost klorokvina proti koronavirusom.

In sedaj jim je uspelo! Klorokvin je učinkovit proti koronavirusu. 500 mg klorokvina na dan, 10 dni zapored prinese spektakularno izboljšanje in je priporočen za vse klinične primere s pozitivnim testom na koronavirus. To so enkratne novice.

Pravzaprav je od vseh respiratornih nalezljivih bolezni verjetno najlažje ozdravljiva. Sedaj ni več pravega razloga, da se navdušujemo in mrzlično hitimo izdelati cepivo. Potrebno je samo delati in pogledati, katere že odobrene molekule so potencialno učinkovite in se jih lahko nemudoma uporabi. Na tej točki se lahko zgodi, da bodo ljudje hiteli po klorokvin v lekarne.«[10],[11]

raoult quote

Klorokvin je zdravilo, ki je bilo prvotno razvito za zdravljenje malarije. Po uspešnih poskusnih terapijah na Kitajskem, je tudi ameriški predsednik Trump izkazal svojo naklonjenost zdravljenju s klorokvinom.[12] Ker pri nekaterih ljudjeh zaradi kontraindikacij terapija s klorokvinom ne bi bila primerna, strokovnjaki poleg klorokvina raziskujejo še možnost uporabe drugih zdravil, na primer protivirusno zdravilo Remdesivir[13] in intravenozno administriran C-vitamin.[14],[15] Če bi se ta zdravila izkazala za zelo uspešna ali ne bi njihova zdajšnja uporaba predstavljala racionalnejšo rešitev problema kot pa potencialno težaven razvoj novega cepiva, na katerega bo potrebno počakati še vsaj leto dni ali več?

Članek napisal Smiljan Slukan, uni. dipl. kemik

Član Združenja za naravni razvoj otrok

 

[1] 12 Experts Questioning the Coronavirus Panic. Off Guardian. Članek objavljen dne 24. 3. 2020, dostopno preko: https://off-guardian.org/2020/03/24/12-experts-questioning-the-coronavirus-panic/ (26.3.2020)

[2] COVID-19 Coronavirus Pandemic. Worldometer. Podatki nazadnje posodobljeni: 28. 3. 2020. Dostopno preko: https://www.worldometers.info/coronavirus/

[3] Newey S. Why have so many coronavirus patients died in Italy? The Telegraph, 23. 3. 2020, Dostopno preko: https://www.telegraph.co.uk/global-health/science-and-disease/have-many-coronavirus-patients-died-italy/ (28. 3. 2020)

[4] Power J. Coronavirus: South Korea’s aggressive testing gives clues to true fatality rate. This week in Asia, 5. 3. 2020. Dostopno preko: https://www.scmp.com/week-asia/health-environment/article/3065187/coronavirus-south-koreas-aggressive-testing-gives (28.3.2020)

[5] Bendix A. South Korea has tested 140,000 people for the coronavirus. That could explain why its death rate is just 0.6% — far lower than in China or the US. Business Insider, 6. 3. 2020, Dostopno preko: https://www.businessinsider.com/south-korea-coronavirus-testing-death-rate-2020-3 (28.3.2020)

[6] McGregor G. South Korea amassed the world’s most comprehensive coronavirus data. What it’s taught us so far. Fortune, 19. 3. 2020. Dostopno preko: https://fortune.com/2020/03/19/coronavirus-south-korea-test-data/ (28.3.2020)

[7] Lovelace B. Jr. First human trial for coronavirus vaccine begins Monday in the US. CNBC – Health and Science, 16. 3. 2020. Dostopno preko: https://www.cnbc.com/2020/03/16/first-human-trial-for-coronavirus-vaccine-begins-monday-in-the-us.html (28.3.2020)

[8] User Clip: Dr. Peter Hotez Speaks to Congress About Coronavirus Vaccines. C-Span, videoposnetek objavljen 14. 3. 2020. Dostopno preko: https://www.c-span.org/video/?c4861348/user-clip-dr-peter-hotez-speaks-congress-coronavirus-vaccines (28.3.2020)

[9] Gutman A. Philly vaccine pioneer: We can’t rush a coronavirus vaccine Q & A. The Philadelphia Inquirer,
6. 3. 2020. Dostopno preko: https://www.inquirer.com/health/coronavirus/coronavirus-covid-19-vaccine-trump-paul-offit-20200306.html (28.3.2020)

[10] Raoult D. Coronavirus : vers une sortie de crise? Videoposnetek objavljen 25. 2. 2020. Dostopno preko: https://www.youtube.com/watch?v=8L6ehRif-v8&feature=youtu.be (28.3.2020)

[11] Elkordy S. French with translation, objavljeno 26. 2. 2020. Dostopno preko: https://www.facebook.com/notes/sallie-elkordy/french-with-translation/10157486662169735/ (28.3.2020)

[12] CHLOROQUINE: THE CURE FOR COVID-19? The HighWire with Del Bigtree, Videoposnetek objavljen
21. 3. 2020. Dostopno preko: https://www.youtube.com/watch?v=-GUx8qrYyv8 (28.3.2020)

[13] Gilead Sciences Update On The Company’s Ongoing Response To COVID-19. 22. 3. 2020. Dostopno preko: https://www.gilead.com/purpose/advancing-global-health/covid-19 (28.3.2020)

[14] Vitamin C Infusion for the Treatment of Severe 2019-nCoV Infected Pneumonia. ClinicalTrials.gov, 11. 2. 2020. Dostopno preko: https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04264533 (28.3.2020)

[15] Cheng R. Z., Shi H., Yanagisawa A., Levy T., Saul A. Early Large Dose Intravenous Vitamin C is the Treatment of Choice for 2019-nCov Pneumonia. Orthomolecular Medicine News Service, 16.2.2020, Dostopno preko: http://orthomolecular.org/resources/omns/v16n11.shtml (28.3.2020)


2020 © Združenje za naravni razvoj  |  Politika zasebnosti  |  Pogoji uporabe