Kako bo glede obveznega cepljenja odlocil veliki senat

Eden najpogostejših primerov javne polemike je cepljenje, še posebej takrat, ko je obvezno tako kot v Franciji. Evropsko sodišče za človekove pravice bo o tem vprašanju slovesno razsodilo, potem ko je eden od Senatov odstopil v prid Velikega Senata. Tak odstop se zgodi, kadar primer ''sproži resno vprašanje, ki vpliva na razlago Konvencije ali protokolov k tej konvenciji ali kadar bi reševanje vprašanja pred Senatom lahko povzročilo neskladje s sodbo, ki jo je sodišče prej že izdalo (ESČP, čl. 30). Sodišče je v prejšnjih primerih kljub priznanju kršitve zasebnosti ugotovilo, da to upravičuje z vidika javnega zdravja (Solomakhin proti Ukrajini, 15. marec 2012).

Zaradi napotitve primera Vavřička in drugi proti Češki Republiki na Veliki Senat bo sodišče natančno odločilo o tem vprašanju, kar lahko vodi do spremembe njihovega stališča. Ta sodba, ki jo že nestrpno pričakujemo, bo postavila precedens v 47 državah članicah Sveta Evrope. Evropski Center (ECLJ) je v tej zadevi posredoval in svoje stališče[1] predložil Sodišču leta 2016.

Primer se je rodil, ko so starši zavrnili administracijo vseh ali nekaterih cepiv svojim otrokom, ki so na Češkem obvezna. Dva starša sta zavrnila vsa cepiva iz verskih razlogov, drugi so nasprotovali samo nekaterim cepivom, ker so dvomili v njihovo učinkovitost, spet tretji so želeli cepiti kasneje kot je načrtovala uprava. V nekem drugem primeru je bila zavrnitev posledica raznih zdravstvenih težav otroka. Vsi pari so bili kaznovani. En par je dobil denarno kazen, drugim petim pa so prepovedali vpis otrok v vrtec. Zavrnitve so se nanašale predvsem na cepljenje proti tuberkulozi, poliu, hepatitisu B, ošpicam, mumpsu in rdečkam.

Primer je izredno pomemben, kajti najnovejši razvoj biotehnologije zahteva določitev načel, ki bodo omejevala moč javne uprave nad telesom ljudi s posebno ostrino. Javno zdravje je vsekakor močno napredovalo v 20. stoletju, a vlade mnogih držav, tudi demokratičnih, so včasih zlorabile svojo moč v tej zadevi z uvedbo higienske in evgenične politike, ki pa krši pravice posameznikov. Tako je bilo že leta 1927 v ZDA, ko se je vrhovno sodišče oprlo na zakonitost obveznega cepljenja, da bi sprejeli prisilno sterilizacijo; tako je še danes v Afriki, kjer so mlada dekleta skoraj že prisiljena jemati kontracepcijske vsadke v imenu javnih politik demografskega nadzora.

Nenadno in množično povečanje števila obveznih cepiv-od 3 na 11 v letu 2018- v Franciji sproža vprašanja in močan odpor. Do danes ni ničesar, kar bi preprečilo vladi nadaljnje povečevanje obveznih cepiv, kljub dejstvu, da je ogroženo zdravje in telesna in moralna integriteta posameznikov.

V Franciji je sprejem otroka v kolektivno strukturo (vrtec, šola, etc) pogojen s predhodnim cepljenjem in če jih starši zavrnejo, sledi preganjanje.  

Evropsko sodišče bo pristojno za določitev meja te moči. V ta namen se lahko opira na medicinsko pravo in človekove pravice. Verjeno bo sodišče posebej preučilo zlasti splošno naravo obveznosti cepljenja ter odsotnost kakršnegakoli mehanizma izvzetosti odprtega za nasprotujoče starše, tudi iz medicinskih razlogov.

Sodišče bo v svoji analizi upoštevalo dejstvo, da velik del evropskih držav ne nalaga obveznost cepljenja. Tako  velja za Avstrijo, Ciper, Dansko, Španijo, Estonijo, Finsko, Nemčijo, Irsko, Litvo, Luksemburg, Norveško, Nizozemsko, Portugalsko, Veliko Britanijo in Švedsko. Vendar pa imajo po besedah Daniela Floreta, predsednika Tehničnega odbora za cepljenje (CTV) Visokega sveta za javno zdravje, te države ''precepljenost približno podobno'' tistim državam, ki imajo obvezno cepljenje. Zato obvezna narava cepljenja nima večjega vpliva na stopnjo precepljenosti.

ECLJ nima niti pristojnosti nit se ne pretvarja, da odloča o vrednosti ali neprimernosti cepiv v splošnem in ne spodbuja zavračanje cepljenja. Vendar se zdi, da se lahko cilj, ki ga želijo doseči z obveznih cepljenjem, doseže tudi z manj omejevalnimi ukrepi, ki spoštujejo temeljne pravice in svoboščine staršev.

Odločitev je v rokah velikega Senata Evropskega sodišča.

 

[1] http://media.aclj.org/pdf/OBS-ECLJ-Pavel-VAV%C5%98I%C4%8CKA-et-autres-c.-R%C3%A9publique-Tch%C3%A8que.pdf


2019 © Združenje za naravni razvoj  |  Politika zasebnosti  |  Pogoji uporabe