Loading...
Kaj pravi znanost o cepljenju2018-04-24T15:10:33+00:00

Novinarska konferenca: Kaj pravi
znanost o cepljenju

Ljubljana, 24. april 2018

Združenje za naravni razvoj otrok je v okviru Svetovnega tedna cepljenja, ki poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije organiziralo novinarsko konferenco na kateri so nam govorci odstirali povsem nove vidike znanosti in cepljenja. Sporočilo je jasno: prioriteta vseh, ki se ukvarjajo s to izjemno zahtevno tematiko, morajo biti dovolj varna in učinkovita cepiva.

Hrvaški akademik dr. Sladoljev, vodja raziskovalnega oddelka Imunološkega zavoda je jasno izpostavil ločnico med naravno pridobljeno okužbo in cepljenjem. Zelo pomemben vidik so otroške bolezni. Ošpice, ki so v tem času pogosta tema tudi v medijih so le ena od otroških bolezni. V času pred uvedbo cepiv so si starši celo želeli, da jih otroci prebolijo in s tem pridobijo naravno imunost. Le ta oblika imunosti je doživljenjska. Odrasli, ki so izpostavljeni otroškim boleznim jih prebolevajo težje. Pred uvedbo cepiv se medicina in znanost nista srečevali s številnimi avtoimunimi in nevrološkimi obolenji pri otrocih. Le-te so drastično v porastu. Dr. Sladoljev je posebej izpostavil primer Amerike, kjer otrok dobi do 70 različnih cepiv, vsak 8 od 10 otrok ima nevrološke težave.

Dr. Černičeva se je pri svojem raziskovalnem delu srečevala s številnimi izzivi, ki sicer delujejo zelo birokratsko vendar gre za kompleksne zadeve. Leta 2013 je vložila pri Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke zahtevo za posredovanje kopij celotne dokumentacije, ki se nanaša na postopek pridobitve dovoljenja za promet za dve cepivi. Zgodba vse do danes nima sodnega epiloga. Zakaj Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke te podatke tako borbeno varuje, daje misliti.

Jošt Klemenc, dr. med. je izpostavil sistematično malomarnost medicinske znanosti

  1. Ne beleženje stranskih učinkov po cepljenju, nevpisovanje le-teh v pacientovo
    zdravstveno kartoteko in neporočanje pristojnim institucijam.
  2. Ignoriranje potencialnih kroničnih posledic cepljenj, ki so dolgoročno gledano
    pravzaprav najbolj nevarne
  3. Pomanjkanje kvalitetnih epidemioloških raziskav, v katerih bi primerjali zdravstveno
    stanje polno cepljenih oseb z zdravjem necepljenih oseb.

Pri vseh govorcih je bilo sporočilo jasno: prioriteta vseh, ki se ukvarjajo s to izjemno zahtevno tematiko, morajo biti dovolj varna in učinkovita cepiva. Danes ne poznamo prave cene, ki jo  plačujemo za nepojavljanje bolezni, proti katerim cepimo – morda je ta tako visoka, da bo potreben resen razmislek, kako s sistemom cepljenja postopati naprej.