Privilegij zdravih uporabnikov

OPOZORILO: Spodaj zapisani tekst predstavlja ugotovitve manjšine znanstvenikov in raziskovalcev. Kljub temu, da so njihove trditve utemeljene z rezultati znanstvenih študij, se njihova mnenja razlikujejo od splošno uveljavljenih prepričanj in stališč večine agencij zadolženih za javno zdravje. Spodaj zbrani podatki predstavljajo le del velike slike o cepivu proti sezonski gripi. Svetujem, da se o zadevi podrobneje in popolneje informirate in vsekakor priporočam, da preberete tudi informacije dostopne na spletni strani NIJZ, saj tam zbrane informacije veljajo za PREVERJENE in RESNIČNE.

V prejšnjem članku sem izpostavil očiten paradoks cepiva proti sezonski gripi – da je učinkovito pri starostni skupini, ki ga najmanj potrebuje, saj okužba z gripo zanje ne predstavlja večjega tveganja. Po drugi strani pa nudi slabo zaščito tistim, za katere menimo, da ga najbolj potrebujejo. Izpostavil sem tudi dve pomanjkljivosti tega cepiva – cepivo je lahko odgovorno za pojav, imenovan 'izvirni antigenski greh' in učinkovitost cepiva se z vsakoletnim cepljenjem zmanjšuje. Do članka lahko dostopate, s klikom na tole povezavo.

Ostalo pa je neodgovorjeno vprašanje... koliko smrtnih izidov pa s cepljenjem proti gripi preprečimo? Jasnega odgovora nisem našel. Težava pri določitvi točne številke je v tem, da ljudje umrejo zaradi zapletov ob prebolevanju gripe (na primer zaradi pljučnice ali zaradi poslabšanja že prej prisotnega kroničnega obolenja). Na vprašanje ali je v takšnih primerih res ravno gripa glavni vzrok za smrt je težko podati jasen odgovor. Drugi razlog, ki otežuje natančnost določitve, se skriva v dejstvu, da se v vseh državah ne izvaja rutinsko laboratorijsko testiranje za vsakega obolelega, pač pa se na okužbo z gripo sklepa po bolezenskih znakih, ki so prisotni pri obolelemu. Glede na to, da podobne simptome bolezni povzroča več kot 200 drugih znanih virusov in ostalih patogenih organizmov, je vprašanje, ali je takšna določitev vedno pravilna.

Cepivo zmanjša umrljivost med starostniki (nad 65 let) za 50% odstotkov

Ker smrtni primeri v starostni skupini nad 65 let predstavljajo 90 % vseh smrtnih primerov zaradi gripe, bomo veliko glavnino učinka cepiva zabeležili, če bomo opazovali to skupino ljudi. Da bi prišli do ocene o učinkovitosti cepiva za zmanjševanje smrtnih primerov gripe, so bile izvedene številne observacijske (opazovalne) študije, ki so primerjale dve veliki skupini ljudi starejših od 65 let (cepljenih in necepljenih). Opazovali so zmanjšano stopnjo umrljivosti med cepljenimi (v primerjavi z necepljenimi) med sezono gripe in v obdobju, ko je sezona gripe že minila. Večina študij je pokazala, da se je stopnja umrljivosti med cepljenimi zmanjšala za 50 % (v primerjavi z necepljenimi) v obdobju med sezono gripe. Ker se je razlika v stopnjah umrljivosti med obema skupinama zmanjšala v obdobju, ko je sezona gripe že minila, so ta podatek vzeli kot kontrolni dokaz, da gre zmanjšanje umrljivosti pri cepljenih med sezono gripe res pripisati učinkovitosti cepiva.[1]

Na tem mestu bom dodal, da nekateri raziskovalci verjamejo, da je učinkovitost še večja, in sicer nekje med
70 – 80 %.[2]

Dvomljivo visoka učinkovitost

Ko omenimo številko 50 % iz zgornjega odstavka, naj dodamo še, da se teh 50 % nanaša na zmanjšanje umrljivosti zaradi vseh vzrokov (all cause mortality). Sama številka daje vtis, da je cepljenje res učinkovit javnozdravstveni ukrep. Vendar pa so kritični raziskovalci izrazili dvom o tako visoki vrednosti, saj naj bi smrt zaradi gripe predstavljala le manjši delež vseh smrti, tudi med starejšimi občani. Ko so raziskovalci z inštituta National Institute for Allergy and Infectious Diseases upoštevali vse smrtne primere, h katerim lahko gripa prispeva neposredno ali pa posredno zaradi poslabšanja že obstoječega kroničnega zdravstvenega stanja (recimo kronične bolezni dihal, kronične bolezni srca ipd.), so ugotovili, da bi to lahko predstavljalo le 10 % vseh smrtnih primerov. Kako je torej možno, da bi cepivo za gripo smrtnost zaradi vseh vzrokov zmanjšalo za polovico?[1]

Raziskovalec Tom Jefferson iz organizacije Cochrane Collaboration je takole izrazil svoje mnenje: »Če bi cepivo res zmanjšalo umrljivost za 50 % ali celo 90 %, kot nakazujejo nekatere študije, pomeni, da bi cepivo moralo preprečevati še smrti zaradi padcev, požarov, srčnih obolenj, možganskih kapi in prometnih nesreč. To ni cepivo, to je čudež.«[3]

Pristranski rezultati študij o učinkovitosti

Zdravnica in raziskovalka Lisa Jackson z raziskovalnega centra Group Health Research Center iz Seattla se je odločila opraviti študijo, s katero bi ugotovila, ali je morda pri predhodnih študijah obstajal dejavnik, ki je prispeval k ugodnejšim končnim rezultatom o učinkovitosti. S skupino raziskovalcev so predpostavili, da bi lahko obstajala razlika v življenjskem slogu in splošnem zdravstvenem stanju med skupino ljudi, ki se cepijo in tistimi, ki cepiva ne prejmejo. Predpostavili so tako imenovani učinek zdravega uporabnika (prejemnika cepiva). To pomeni, da je skupina ljudi, ki so se kasneje odločili za prejem cepiva, v povprečju preprosto bila boljšega zdravja od tistih, ki cepiva niso prejeli. Necepljeni starostniki bi lahko bili v povprečju slabšega zdravja, priklenjeni na posteljo ali kako drugače šibkega zdravja in slabšega počutja, da bi odšli k zdravniku po cepivo.

Da bi ugotovili, ali njihova hipoteza drži, so zastavili študijo, kjer so poleg obdobja med sezono gripe in po sezoni gripe, vzeli v obzir še obdobje preden se je sezona gripe sploh začela. V študijo so zajeli več kot 72.000 ljudi starejših od 65 let in vzeli v obzir obdobje 8 let.

Ugotovili so, da je bilo pred pričetkom sezone gripe (ko lahko skoraj zagotovo trdimo, da cepivo ni imelo nobenega pozitivnega učinka) pri skupini ljudi, ki je prejela cepivo, tveganje za smrt zaradi kateregakoli vzroka za 61 % manjše kot pri skupini ljudi, ki cepiva kasneje ni prejela. Tako velik učinek bi pojasnil ves učinek (44 %) zmanjšanja tveganja za smrt, ki so ga predhodne raziskave sicer pripisale cepivu za gripo. Podobno so ugotovili, da se je zmanjšala verjetnost za hospitalizacijo zaradi pljučnice. Cepljeni so pred sezono gripe imeli 28 % manjšo verjetnost, da bodo potrebovali bolnišnično oskrbo zaradi pljučnice (kot necepljeni), med sezono pa je bila ta razlika le 18 %.

Sami avtorji raziskave ostajajo previdni pri svoji interpretaciji rezultatov in v zaključku zapišejo, da je raziskava pokazala zgolj na izjemno pristranskost rezultatov predhodnih študij. Da pa to še ne pomeni, da cepivo nima učinka na zmanjšanje števila resnih zapletov. In da bi bilo potrebno v prihodnje raziskati druge metode za oceno učinkovitosti cepiva za zmanjšanje umrljivosti zaradi gripe.[1]

1Slika je simbolna. Vir originalne fotografije: https://www.pexels.com/photo/man-standing-inside-room-3184642/

Odziv strokovne javnosti

Ko so rezultate raziskave želeli objaviti, je mnogo uglednih znanstvenih časopisov objavo zavrnilo, preprosto ker rezultatom niso verjeli. Eden od strokovnjakov za gripo, ki je članek pregledal za znanstveni časopis Journal Of American Medical Association, je zapisal: »Sprejeti rezultate te raziskave je, kot bi dejali, da je Zemlja ploščata.« Ko so raziskavo objavili leta 2006 v manj prestižnem International Journal of Epidemiology, je ostala prezrta s strani mnogih zdravnikov in predstavnikov javnozdravstvenih ustanov.[3]

Vendar pa glede strokovnosti raziskavi niso mogli veliko očitati. Lone Simonsen z Univerze George Washington pravi: »Raziskava Jacksonove je prekrasna. Gre za klasično epidemiološko študijo. Tako skrbno je opravljena.«[3]

Učinek zdravega prejemnika cepiva

Sumit Majumdar, raziskovalec iz kanadske Univerze v Alberti, je v izjavi za javnost takole opredelil zgoraj omenjeni učinek: »Učinek zdravega prejemnika cepiva (healthy-user effect) je viden pri ljudeh, ki jim zdravniki pogosto rečejo 'dobri' pacienti. To so pacienti, ki se dobro informirajo o svojem zdravju, redno se rekreirajo, ne kadijo ali pa so prenehali s kajenjem, alkohol uživajo le v zmernih količinah, pazijo na svojo prehrano, redno prihajajo na preventivne preglede in testiranja za bolezni, zdravila jemljejo točno tako, kot so predpisana – in se s skoraj 'verskim' odnosom vsako leto dajo cepiti, da bi ostali zdravi.«[4]

Upravičeno se lahko vprašamo: »Ali nimajo takšni ljudje boljših možnosti za prebolevanje bolezni in preživejte (že brez cepiva)?«

2Slika je simbolna. Vir originalne fotografije: https://www.pexels.com/photo/woman-sitting-beside-man-3407978/

Umrljivost se ne zmanjšuje, kljub povečani stopnji precepljenosti

Raziskovalec Sumit Majumdar postreže še z eno presenetljivo ugotovitvijo, ki kaže, da se je stopnja precepljenosti pri starostnikih nad 65 let v več kot dvajsetletnem obdobju 1980-2001 povečala iz 15% na 65%. Število bolnišničnih sprejemov in umrljivost zaradi vseh vzrokov pa se je v tem obdobju za to starostno skupino še povečala.[5]

Kritiki izpodbijajo njegovo trditev, saj pravijo, da Majumdar ni vzel v obzir ostalih dejavnikov iz okolja. Virusi influence bi lahko z leti postali bolj virulentni, okužili več ljudi in pri večih povzročili smrtni izid. Morda starejši niso več tako odporni na gripo, saj se je z leti spremenila tudi njihova prehrana.[3]

Umrljivost se ni spremenil, tudi če cepiva ni bilo na voljo ali če le to ni nudilo učinkovite zaščite

V časopisu Atlantic so v članku, ki se je osredotočil na temo učinkovitosti cepiva proti gripi, izpostavili še dva zanimiva scenarija. Leta 2004 je podjetje Chiron obvestilo javnozdravstvene ustanove v ZDA, da ne bo uspelo dobaviti približno polovico predvidenih doz cepiva proti gripi. Proizvodnjo cepiva v Chironovi tovarni v Veliki Britaniji so namreč britanske regluatorne agencije ustavile zaradi zadržkov glede varnosti cepiva. Nekateri strokovnjaki so pozivali oblasti naj doze cepiva, ki so na voljo, rezervira za rizične skupine ljudi. Kljub temu precejšnji delež ljudi iz rizičnih skupin ni prejelo cepiva. Nekateri med njimi cepiva res niso prejeli, kljub temu, da so odšli na cepljenje, ker ga v določenem trenutku ni bilo na voljo. Mnogi med njimi pa niso niti odšli na cepljenje, saj so zaradi lastnega dojemanja o pomanjkanju cepiva sklepali, da ga tako ali tako ni na voljo. Posledično 37 % starostnikov in 54 % bolnikov s kroničnimi obolenji tako ni prejelo cepiva. Glede na navedbe članka do sprememb v umrljivosti ni prišlo.3,[6],[7]

Drugi zanimiv primer pa predstavlja situacija, ko strokovnjaki nepravilno napovedo, kateri virusni sev bo krožil med ljudmi in se posledično za proizvodnjo cepiva uporabi napačni virusni sev. Članek navaja leti 1968 in 1997, ko je med ljudmi krožil drugačen sev kot je bil uporabljen za cepivo. Posledično cepljenje v tistih sezonah ni zaščitilo nikogar. Vendar pa se stopnja umrljivosti zaradi vseh vzrokov (vključno z gripo in bolezenskimi stanji, ki jih gripa lahko poslabša) ni spremenila.[2],[3]

Kako učinkovito je torej cepivo proti gripi pri preprečevanju smrtnih primerov? Če upoštevam podatke iz znanstvenih raziskav, ki sem jih prebral in se ne opredelim glede tega, kaj osebno mislim, potem se odgovor glasi, da cepivo zmanjša stopnjo umrljivosti za približno 0 – 80 %. Natančna določitev, a ne?

članek napisal Smiljan Slukan, uni. dipl. kemik,

član Združenja za naravni razvoj otrok

 

[1] Jackson A. L., Jackson L. M., Nelson J. C. et al. Evidence of bias in estimates of influenza vaccine effectiveness in seniors. International Journal of Epidemiology, Apr 2006, 35(2):337-44. Dostopno preko: https://academic.oup.com/ije/article/35/2/337/694702

[2] Simonsen L., Reichert T. A., Viboud C. et al. Impact of Influenza Vaccination on Seasonal Mortality in the US Elderly Population. Archives of Internal Medicine, Feb 2005, 165(3):265-72. Dostopno preko: https://jamanetwork.com/journals/jamainternalmedicine/fullarticle/486407

[3] Brownlee S., Lenzer J. Does the Vaccine Matter? The Atlantic, Nov 2009. Dostopno preko: https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2009/11/does-the-vaccine-matter/307723/ (1.3.2020)

[4] Schnirring L. Study: Flu vaccine doesn't lower death rates in elderly. CIDRAP - Influenza Vaccines, Aug 2008. Dostopno preko: http://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2008/08/study-flu-vaccine-doesnt-lower-death-rates-elderly (1.3.2020)

[5] Eurich D. T., Majumdar S. R., Marrie T. J. et al. Mortality Reduction with Influenza Vaccine in Patients with Pneumonia Outside “Flu” Season; Pleiotropic Benefits or Residual Confounding? American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine, Jun 2008. Dostopno preko: https://www.atsjournals.org/doi/full/10.1164/rccm.200802-282oc

[6] Influenza Vaccine Shortages and Implications. EveryCRSReport.com, Dec 2004. Dostopno preko: https://www.everycrsreport.com/reports/RL32655.html (1.3.2020)

[7] DesRoches C. M., Blendon R. J., Benson J. M. Americans’ Responses To The 2004 Influenza Vaccine Shortage. Health Affairs, Jun 2005; Vol. 24, No. 3: The Vaccine Enterprise. Dostopno preko: https://www.healthaffairs.org/doi/full/10.1377/hlthaff.24.3.822  (1.3.2020)


2024 © Združenje za naravni razvoj  |  Politika zasebnosti  |  Pogoji uporabe